KAKO ZAPRAVITI MARKETINŠKI DENAR?

V osnovi srečujem 2 tipa podjetij:

  1. Podjetja, ki imajo na voljo denar za marketing
  2. Podjetja, ki nikoli nimajo denarja namenjenega za marketing

Kako reševati izzive enih in drugih?

Začnimo s prvimi, torej s podjetji, ki marketingu
namenijo vsako leto bodisi pavšalni znesek, bodisi % od celotnega
revenue-a (vseh skupnih prihodkov), bodisi od ROI ali ROAS,…

Karkoli že od naštetega, na razpolago imajo določeno vsoto denarja, ki ga porabijo v marketinške aktivnosti.

Kaj so njihove glavne težave, dileme, strahovi?

Izziv je kako, kar se da najbolj efektivno zapraviti ta denar, da bo prinesel čim večji ROI/ROAS.

Strah oz. dilema je ta, da ne vedo kako to storiti.

Marketingarji si želijo čim bolj trdnih “dokazov”, da aktivnosti, v
katere so denar vložili, prinašajo direktne poslovne učinke, torej na
koncu dneva to pomeni denar na TRR-ju. Zato se osredotočajo na KPI-je
kot so konverzije, transakcije, cost per conversion, conversion rate,
ipd;

Hkrati pa smo, zelo paradoksalno, sploh v zadnjih mesecih, priča velikemu vlaganju v (sam jih bom za lažje razumevanje tako poimenoval) v t.i. “populistične” aktivnosti.



Katere so te aktivnosti?

PR dogodki, izobraževalni tečaji in delavnice, ki so izrazito
usmerjene v “PR” (in skoraj nič v povečanje dejanske učinkovitosti
kadrov (govorim o marketinško-prodajnem kadru), sejmi in podobno.

Priča smo nekakšnem domino efektu, ko predvsem večja in srednje
velika podjetja, tekmujejo, kdo bo “lepši” na socialnih omrežjih, kdo je
svojim zaposlenim organiziral delavnico na temo soc. omrežij, osebnega
brandinga ipd…

Nič narobe, enigma je samo v tem, da ta podjetja namenijo precej
sredstev v ta namen, ko pa pride do vpeljave dejanskih izboljšav in
optimzaciji njihovih procesov, so izrazito bolj konzervativna.

Zakaj je tako?

Je težje upravičiti investicijo v konkretne, zelo otipljive
marketinško-prodajne rešitve, kot pa v aktivnost, ki jo lahko
evidentiramo in hitro razširimo po socialnih omrežjih?

Je posredi strah, da se konkretnih rešitev ne da vedno na tako
“social friendly” način prikazati javnosti, in predvsem vodstvu
podjetja?

Očitno je temu res tako.

Opažam, da podjetja danes največ vlagajo v 2 vrsti marketinških aktivnosti:

  • “Populistično” in “PR” obarvane aktivnosti

Že naštete delavnice na temo socialnih omrežij, razvijanja mehkih veščin, ipd, sejmi…

  • Aktivnosti s takojšnjim direktnim učinkom

Performance marketing, plačljivo oglaševanje s poudarkom na konverzijah, nakupih, transakcijah, merljivim ROAS-om,…

V kaj pa manj, ali nič ne vlagajo?

V naprednejše marketinške rešitve, ki jih je potrebno dlje časa
vpeljevati v podjetje, in ki zahtevajo tudi določeno “transformacijo”
marketinško-prodajnega kadra.

Tovrstnim spremembam se v podjetjih, predvsem marketingarji zelo krčevito upirajo.

Zakaj?

Ker ne prinašajo takojšnjih direktnih učinkov in ker zahtevajo, da tudi sami spremenijo in prilagodijo svoj način dela. Kdo si pa tega želi kajne? Vsa čast izjemam…

Zato so pri vpeljavi takšnih naprednih, celostnih
marketinško-prodajnih rešitev, pravi “decision-makerji” (odločevalci)
lastniki podjetij.

Ti morajo oceniti, ali je potrebno marketinški denar investirati v
kaj novega, in kdaj je potrebno vpeljati določene spremembe, ki bodo
imele dolgoročnejše pozitivne učinke.

Kaj pa drugi tip podjetij?

Torej podjetja, ki nikoli nimajo denarja namenjenega izključno za marketing?

Kaj so pa njihove glavne težave, dileme, strahovi?

Ta podjetja imajo drugačno veliko težavo, saj ne prepoznajo pomembnosti marketinga v svojem prodajnem procesu.

Zanašajo se na učinkovitost svojih prodajnih kadrov, trgovskih mrež, in pogosto drugih, bolj tradicionalnih prodajnih metod.

Njihovi strahovi so na koncu dneva enaki strahovom tistih podjetij, ki imajo na voljo marketinški denar. Torej kako upravičiti poslovne investicije?

Razlika je edino ta, da so ta podjetja pri svojem početju bolj
ekonomična, in zaradi konzervativne drže, denarja raje ne zapravljajo
tam, kjer niso prepričani, da se jim bo investicija povrnila. Medtem ko
prvi tip podjetij, na vsak način želi nameniti denar v marketing,
misleč, da je bolj pomembno, da se vidi da to počnejo, kot so pa
pomembni dejanski učinki tega početja.

Torej počnejo nekaj kar je samo sebi namen, in ker s tem sledijo
trendom, namesto, da bi trende in dobre prakse sami postavljali.

Kako pa je v vašem podjetju, ste sledilci, ali poslovni “trendsetter-ji”?

Leave a Reply